Oblikovanje in postavitev razstave na Velenjskem gradu ‚Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni‘

„Pred kakšnima dvema letoma je Peter Marinšek, sin znanega velenjskega kulturnega delavca in zbiralca Marjana Marinška, v Muzej Velenje prinesel debelo kuverto, v kateri je bilo nekaj fotografij, nekaj časopisnih izrezkov, nekaj pisem. Približno takole je rekel ob tem: „Tole vam dam. Morda lahko pa še kaj naredite s tem.“ Nekaj mesecev kasneje se je oglasila mlada študentka: „Imate kakšno dobro idejo za temo diplomskega dela?“ In po Marinškovi zapuščini Muzeju Velenje je nastalo delo z naslovom Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni. V Muzeju Velenje smo se odločili, da ga v Cankarjevem letu predstavimo javnosti, z njim pa gradivo, ki smo ga od družine Marinšek dobili v dar, in seveda enega od zanimivih, pa še vedno ne širše znanih drobcev iz zgodovine Šaleške doline. Razstavo in to knjižico, nastali po diplomskem delu, predstavljamo v maju. Maj je mesec, v katerem sta bila rojena oba: Ana (30. maja 1881 v Ljubljani) in Ivan (10. maja 1876 na Vrhniki). V maju sta se prvič srečala. In maj je seveda mesec ljubezni /.../.“
— Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje

Namen razstave je bil predstaviti življenje in pisateljske aspiracije Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni, kot jih je v svoji diplomski nalogi opisala Zarja Frančiška Gošnik. Čudovitemu starodavnemu okolju velenjskega renesančnega bisera se je pridružila več kot sto let stara zgodba – skoraj deset let trajajočega dopisovanja med Ano in Cankarjem. Zgodovinski zapisi liričnega ubesedenja (vsaj s Cankarjeve strani) ljubezni velike sile, najčistejši in najslajši življenjski radosti ... Vizualno podobo smo gradili na ilustraciji, ki izraža Anino lepoto, pred njo pa je obarvan list papirja, dvakrat prepognjen, ki je poklon pestrosti, lepoti in številu zapisanih besed med Ano in Cankarjem. Za doseganje sintaktične konsistentnosti kompozicij, smo vpeljevali sodobni likovni jezik, uporabili postmodernistično, geometrijsko črkovno vrsto, razgibano postavitev razstavnih panojev in tako – kljub arhaičnemu prostoru in vsebini – razstavi in publikaciji dali sodoben izgled, ki bo zadovoljil obiskovalce Muzeja Velenje.

Tip // Vizualne identitete, Ostalo