Oblikovanje monografije Jože Svetina.

„Dvajseto stoletje nas je naučilo gledati svet okoli sebe na nov način. Pogled umetnosti se zato spet vrača k prvotni slikovitosti, da bi kljuboval tehnizaciji človeka in družbe ter siromašenju njegove duhovne tvornosti. Ustvarjalno delovanje Jožeta Svetine živo sledi tej zakonitosti, čeprav bi težko njegovi ustvarjalnosti pridali le eno tematsko rasežnost in le en skupni likovno-teoretični imenovalec. Živo se namreč prepletajo v njegovih risbah in slikah motivi narave, z iskanjem časov, ko je človek še živel v ravnovesju z njo, in podobe otrok, ki naravnost kličejo k etiki socialnih odnosov, ter motivi lovskih doživetij in živalskega sveta, kjer prav tako teži k ravnovesju in pravici do obstoja.“ S temi besedami je v knjigi opisal likovno-ustvarjalno razmišljanje in kreiranje slikarja Svetine dr. Emil Rojc.
In kot se je Svetina po nekem notranjem občutku popolnoma poistovetil s svetom podeželja, kjer prevladujejo kontrasti, oziroma prihaja do močno izraženih čustev v medsebojnih odnosih, velja to za strasti pri medsebojnem dokazovanju pravice za centimeter lastnine onkraj mejnika ali pa pri drugih rečeh, kjer znajo biti ljudje zelo skrajni in nepopustljivi, ter pri izgovarjanju in gestikuliranju svojih misli in razpoloženja zelo neposredni. Slikarjevo poistovetenje in videnje sveta, ki ga obkroža, smo z oblikovanjem, kjer smo prepustili poudarek oblikam Svetinovih motivov narave in živali, ki smo jih postavili na velike ploskve terciarnih barv. Ker te barve najdemo povsod v naravi. Tam, kjer najde navdih tudi slikar Svetina.

Tip // Publikacije